Avtor: Katarina Koščak
Kraj izida: Novo mesto
Leto izida: 2022
Opis/Povzetek: Gradbena dejavnost ustvarja ogromne količine odpadkov iz gradnje in rušenja objektov. Ti
so največji tok odpadkov v EU, v Sloveniji pa tvorijo kar 60 % vseh odpadkov. Pot do cilja,
ko bi se odpadki pravilno zbrali, razvrstili in reciklirali ter tako postali spet gradbeni material
za različno uporabo v visokih in nizkih gradnjah, se zdi še dolga. Kljub obsežnim zakonodaji,
predpisom in smernicam s tega področja praksa še vedno ni utečena. Razloge za to gre iskati
v več dejavnikih, kot so pomanjkljiva dokumentacija, slaba ozaveščenost in medsebojno
sodelovanje udeležencev, slab nadzor nad ravnanjem z odpadki ter mogoče tudi
pomanjkanje nekega celostnega sistem na nacionalni ravni. Prvi korak sestavljajo dobro
ravnanje z odpadki na gradbišču, ločevanje odpadkov in selektivno rušenje stavb. V
diplomski nalogi sem na podlagi praktičnega primera rušitve prizidka ugotavljala, kateri so
ključni problemi in kako bi jih lahko izboljšali. Raziskala sem zakonodajno osnovo in
pripravo na rušenje stavbe, največjo pozornost pa sem namenila ravnanju z odpadki na
gradbišču od njihovega nastanka do predaje zbiralcu oziroma predelovalcu. Ta področja so
le del celote, ki temelji na načelu trajnostne gradnje, ki je usmerjena k temu, da po koncu
življenjske dobe stavba ne postane odpadek, ampak vir novih surovin, ki bi krožile v
gradbeni dejavnosti.
Ključne besede: gradbeni odpadki, načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, investitor,
izvajalec gradbenih del, selektivno rušenje, trajnostna gradnja